Estetsko zobozdravstvo
Estetske zahteve pacientov so iz dneva v dan večje. Rehabilitacija vidnega področja je s tega vidika vedno zahtevnejša, tako da je potrebno že v fazi načrtovanja čim bolje poznati in razumeti želje pacienta, kakor tudi lastne in tehnološke sposobnosti, da jih uresničimo. Med tipične estetske rehabilitacije lahko štejemo izdelavo t.i. estetskih lusk, v vidnem področju (zgornji sekalci) ,ki spadajo med manj invazivne postopke.
Primer oskrbe:
Pacint je prišel v ordinacijo, ker je bil v prvi vrsti nezadovoljen z videzom svojih zob. Na začetku smo vzeli natančno anamnezo, iz katere smo čim bolje poiskušali razumeti vzrok in tudi cilj pacientove odločitve za sanacijo. Posneli smo fotografije začetnega stanja (pred pričetkom dela) in odtise še intaktnih zob v zgornji in spodnji čeljusti.
Na slikah je viden obrabljen grizni rob sekalcev in diastema (presledek) med prvima dvema sekalcema, ki je pacienta še posebej motila.
Odločili smo se za izdelavo dvanajstih polnokeramičnih lusk (šest v zgornji in šest v spodnji čeljusti). Pacient je želel pred začetkom dela v ustih poznati stanje, kakršno naj bi imel po koncu terapije. Izdelali smo mu model, ki je prikazoval bodočo obliko zob.
Odločili smo se za izdelavo dvanajstih polnokeramičnih lusk (šest v zgornji in šest v spodnji čeljusti). Pacient je želel pred začetkom dela v ustih poznati stanje, kakršno naj bi imel po koncu terapije. Izdelali smo mu model, ki je prikazoval bodočo obliko zob.
Glede na to, da je pacient izrazil zadovoljstno nad pričakovano novo obliko zob, smo preko modela naredili silikonski ključ in s tem, iz materiala, ki je namenjen izdelavi začasnih prevlek, bodočo obliko in barvo lusk v njegovih ustih.
Pri tem delu nismo na nikakršen način poškodovali ali sprememnili obstoječe zobe. V ustih smo dodatno malenkostno spreminjali obliko in barvo ˝začasnih˝ oziroma ˝načrtovalnih˝prevlek dokler pacient ni bil popolnoma zadovoljen s stanjem. Stanje smo fotografirali in naredili odtis za nov silionski ključ, ki bo služil kot osnova za obliko končnega stanja. Dobili smo zeleno luč za končno oskrbo.
Poseg v sklenini je pri izdelavi estetski lusk minimalen, saj materiali, iz katerih so luske narejene, ne zahtevajo velike debeline. Minimalna globina preparacije v sklenini je tako le od 0,4 do 0,7 mm. Načrtovano debelino smo dosegli na ta način, da smo v začasne luske, ki so bile nameščene na zobeh naredili dva žlebova, globine 0,4 mm. Dno žlebov smo obarvali, kar nam je dalo natančno informacijo o tem, kdaj so naravni zobje zadostno zbrušeni v globino. Po odstranitvi začasnega materiala in dela sklenine (do odstranitve barvila na dnu žlebov) ter poliranju so bili zobje pripravljeni za odtis.
Odtis smo vzeli enofazno dvokomponentno s pomočjo silikonske odtisne mase (Elite) in retrakcijskih nitk, da je bila meja preparacije na odtisu dobro vidna. Za izdelavo keramičnih lusk smo izbrali material E-Max. Po izlivanju modela je bili narejen voščeni model lusk točno po obliki, ki nam jo je posredovala začasna modelacija, ki je bila opisana predhodno. Voščeni modeli lusk so bili natačno vagani, da smo lahko določili točno količino materiala za posamezno lusko. Posamezne voščene modele smo vložili v maso za vlaganje, da je bil lahko izveden postopek tlačenja. Kivete smo ohladili in izdelke odstranili iz mase. Sledilo je peskanje z aluminijevim oksidom pri nizkem tlaku. Keramične luske so bile ciljano reducirane le na mestih, kjer je potrebna večja prosojnost materiala in posebna kombinacija barv. Posebej je bil obdelan incizalni del z nanosom incizalne mase in gingivalni del, za lepši estetski prehod v dlesen.
Po končanem oblikovanju smo posebej obdelali kontaktne točke in mikrostrukturni deli , ki so odgovorni za pravilen odboj svetlobe in obliko površine luske. V ta namen smo izdelali umetne zobne krne iz svetlobnopolimerizirajočega kompozita, katerega svetlobne lastnosti so zelo podobne naravnemu obdelanemu zobu. Na le teh se je določila točna barva in svetlobni učinki luske po končani peki porcelana. Na koncu postopka smo luske glazirali in z za to narejeno glazurno maso in še enkrat pekli. Po peki je bilo potrebno luske obdelati z diamantno gumico in peskati s steklenimi perlami pri nizkem tlaku. Luske so bile gotove.
Pacienta smo povabili na preiskusno fazo. Luske smo poiskusno cementirali s Try in pasto.
Luske smo opazovali pri različnih osvetlitvah in različnimi koti, detajle pa je lahko pacient preveril tudi sam z uporabo intraoralne kamere, ki izddelek v ustih močni povečan pokaže na zaslonu. Pacient je bil z izdelkom zadovoljen. Odločili smo se za končno cementiranje.
Pred cementiranjem smo notranjo površino lusk jedkali dve minuti z fluorovodikovo kislino.
Pred cementiranjem smo notranjo površino lusk jedkali dve minuti z fluorovodikovo kislino.
Po izpiranju kisline smo jih potopili v ultrazvočno kopel, osušili in premazali s silanom za eno minuto. Na notranje površine lusk smo nanesli adheziv (Single bond 2), brez svetlobne polimerizacije.
Zobne krne smo jedkali z fosforno kislino ter le to po pol minutnem delovanju natačno izprali.
Tudi na zobne krne smo nanesli adheziv
Luske smo po vseh opisanih pripravljalnih postopki cementirali s svetlobnopolimerizirajočim cementom RelyX brez barve.
Postopek je bil s tem zaključen v zadovoljstvo vseh nas in pacienta.
