Kaj je parodontoza in kaj parodontalna bolezen?



Strokovno je izraz parodontoza rezerviran za juvenilni parodontitis. Bolezen je v primerjavi s parodontalno boleznijo k sreči zelo redka. Zanjo je značilno hitro in obsežno propadanje obzobnih tkiv vključno s kostjo. Bolezen se ponavadi začne že zgodaj v mladosti. Propadanje dlesni je ponavadi omejeno na prve kočnike in na sekalce ter je ponavadi obojestransko. V tem primeru govorimo o lokalizirani parodontozi ali juvenilnem parodontitisu. Pri generalizirani parodontozi propada tkivo skoraj enakomerno okoli vseh zob. Bolezen zahteva hitro in odločno ukrepanje, brez tega namreč lahko pride do izgube zob že pri dvajsetih letih. Ob vsem bolezenskem dogajanju so dlesni ponavadi videti zdrave. Bolezen je dedno pogojena. Pri nas se je izraz udomačil in nadomešča izraz parodontalna bolezen, ki praviloma pomeni obolenje obzobnih tkiv. Parodoncij namreč pomeni "tkivo okoli zob".

Ali parodontoza vpliva tudi na sladkorno bolezen?



Nezdravljena parodontalna bolezen lahko poslabša sladkorno bolezen. Na potek sladkorne bolezni škodljivo vplivajo C reaktivni proteini, ki jih je mogoče najti v serumu bolnikov z parodontalno boleznijo. Na katedri za ustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete v Ljubljani so naredili raziskavo, ki je pokazala, da le okoli 40% sladkornih bolnikov meni, da se bolezen odseva tudi v ustni votlini. Znanstvene študije v mnogih drugih državah pa so pokazale, da obojestranska povezanost obstaja. Iz zaključkov študij se je oblikovala doktrina, ki pravi, da je preprečevanje in zdravljenje parodontalne bolezni sestavni del zdravljenja sladkorne bolezni. Načela zdravljenja parodontalne bolezni pri sladkornih bolnikih so enaka, kot pri titih, ki sladkorne bolezni nimajo. Posebno pozornosz bi morali nameniti ljudem, ki imajo dejavnike tveganja za sladkorno bolezen, četudi bolezni še sploh nimajo razvite, saj bi tako preventivno delovali tako na pojavnost parodontalne in sladkorne bolezni.

Zanima me beljenje zob. Kakšen je postopek? Kakšne so posledice beljenja? Lahko s tem poškodujemo sklenino? Kakšna je cena? In kako dolgotrajen je učinek?



Postopek beljenja je relativno enostaven v primerjavi z drugimi stomatološkimi storitvami, ki so namenjene izboljšanju videza. Pacientu zaščitimo ustnice in vestibularno področje (področje ustnic in mehkih tkiv pred zobmi), namestimo sesalec za sesanje sline, zaščitimo dlesen okrog zob z trdo kompozitno maso, ki se strdi pod modro svetlobo in na zobe nanesemo obarvan gel za beljenje. Beljenje poteka od deset do dvajset minut (odvisno od kemične sestave, tipa beljenja…). po beljenju gel temeljito speremo, odstranimo zaščito in pacientu odsvetujemo kajenje, pitje kave in črnega čaja vsaj tri dni. Opisan način je le eden od načinov beljenja, ki pa ne temelji več na kislinskih belilnih gelih, kot v preteklosti. V uporabi so druge manj agresivne snovi. Uporabljamo tudi način beljenja z lučko. Posledice beljenja so seveda bolj bela sklenina, vendar se je treba zavedati določenih barvnih okvirov. Vsekakor se z beljenjem ne da doseči popolnoma enakomerno belih zob. Če govorimo o negativnih posledicah lahko omenimo prehodno sklelenje zob na spremembe temperature ali kislosti. Vsekakor gre pri beljenju za spremembo strukture oziroma organiziranosti skleninskih kristalov na zobni površini, kar bi lahko smatrali za neko mikro poškodbo, vendar bolj v teoretičnem smislu. Odločitev za beljenje zob je popolnoma subjektivne narave in z izboljšanim zdravjem zob nima nobene povezave. Dolgotrajnost učinka je odvisna od razvad pacienta (kajenje, pitje kave, higiena…) in jo lahko merimo v letih. Beljenje stane 250 Eur.

Ali imajo ljudje s sladkorno boleznijo več možnosti za nastanek vnetij v ustih?



Sladkorna bolezen je metabolična motnja, pri kateri imajo pacienti povečano količino sladkorja v krvi, zaradi motnje v izločanju ali delovanju inzulina. Posledice sladkorne bolezni v telesu nastanejo zaradi stalno povečane koncentracije glukoze v krvnem obtoku. Pacienti so tako bolj dovzetni za nastanek različnih vnetij, tudi vnetij obzobnih tkiv. Lahko trdimo, da je sladkorna bolezen krivec za hitrejše napredovanje parodontalne bolezni, če že ne za sam nastanek. Poleg tega da se vnetje razvija hitreje, pa se zaradi oslabljene obrambe tkiv, tudi rane celijo precej počasneje. Sladkorna bolezen vsekakor pripelje do slabšega stanja obzobnih tkiv, obratno pa lahko parodontalna bolezen poveča možnost komplikacij pri sladkornih bolnikih.

Pozdravljeni, zanima me, če je paradontoza dedna? Oče je tako izgubil vse zobe, tudi meni dlesen pri umivanju hitro zakrvavi. Že vnaprej hvala za odgovor.



Parodontalna bolezen še nima točno opredeljenega vzroka nastanka. Je multikavzalno obolenje, kar pomeni da so vzroki številni in da se med seboj prepletajo. Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek bolezni je prisotnost bakterijskega plaka. Bakterije v plaku s svojimi izločki in strupi povzročajo vnetje dlesni, ki je na začetku omejeno le na dlesen okoli zobnega vratu. Dlesen krvavi na dotik. Vnetje je akutno ali subakutno in zaenkrat še reverzibilno, torej se ob pravilni higieni stanje lahko povrne v normalno. Vnetje se kasneje razširi tudi na druga obzobna tkiva (kost in obešalni aparat zoba), preide v kronično in ireverzibilno, kr pomeni da povratka v zdravo stanje ni več. Drugi pomembni dejavniki tveganja so še kajenje, stres in dedni dejavniki. Deduje se le nagnjenost k bolezni, ne pa bolezen sama. Tesno stanje zob, ki je podedovano, onemogoča pravilno in zadostno čiščenje medzobnih prostorov, kar pomeni da bo plak povzročil vnetje dlesni in glavni vzrok bolezni je tako prisoten.