Pred več leti sem se udarila v zgornji sekalec, kasneje je ta potemnel. Kaj lahko storim?



Potemnitev sekalca je znak, da je zob zaradi pretresa pulpe pri poškodbi odmrl. Mrtev zob mora biti ustrezno endodontsko oskrbljen, kar pomeni, da je bilo mrtvo pulpno tkivo odstranjeno iz koreninskega kanala in kanal zapolnjen s sintetično maso. S tem poskušamo preprečiti razvoj bakterij v koreninskm kanalu, ki bi povzročale kasnejši nastanek periapikalni vnetij v kosti (granulomi, ciste). Vendar s tem estetskega problema še vedno nismo rešili. Mrtev zob je največkrat potrebno po končanem koreninskem zdravljenju fiksnoprotetično oskrbeti; vstavitev koreninskega zatiča in izdelava umetne krone. S tem zavarujemo zob pred lomi, ker mrtvi zobje sami težko prenašajo grizne obremenitve, hkrati pa je krona tudi odlična estetska rešitev. Samo beljenje mrtvega zoba ponavadi ne da zadovoljivih estetskih rezultatov, vsekakor pa kronskega dela ne ojača tako kot umetna krona in koreninski zatič. Lep dan še naprej.


Zobozdravnik mi je predlagal apikotomijo? Kaj je to in kako naj se na to pripravim?



Apikotomija je oralno kirurški postopek, pri katerem odstranimo vršek korenine obolelega zoba. To napravimo skozi odprtino v kosti, ki jo izvrtamo točno nad vrškom korenine iz vestibularne strani (del čeljustnega loka, ki je obrnjen proti ustnicam oziroma licu). Velikost odprtine je odvisen od velikosti obolelega tkiva (vršek in okolna kost) in smeri oziroma težavnosti pristopa do tarčnega tkiva. Apikotomijo izvajamo, ko koreninsko zdravljenje zaradi različnih vzrokov ni in ne more biti uspešno. Zanesljivost posega je okoli 70%. Na poseg se ni potrebno posebej pripravljati. Operaterju je potrebno povedati, če trpite za diabetesom, srčnimi obolenji, hemofilijo, epilepsijo...Prav tako lahko na postoperativne zaplete vpliva jemanje zdravil, ki zavirajo strjevanje krvi, ali zdravil s katerimi zdravijo rakasta obolenja. Relativna kontraindikacija je tudi nosečnost. Po posegu je potrebno operativno področje nekaj časa hladiti, včasih predpišemo tudi jemanje anelgetikov, protivnetnih zdravil in antibiotikov, odvisno od težavnosti posega in stopnje obolelosti pred posegom.


Ali je popravljanje zob pod lokalno anestezijo varno?



Popravljanje zob je , vsaj po podatkih literature in naših kliničnih izkušnjah, popolnoma varno. Svetovna literatura opisuje le nekaj primerov alergičnih reakcij, ki naj bi bile povezane s konzervansi, ki so dodani anestetičnim raztopinam. Seveda bi teoretično lahko nastopile lokalne komplikacije, kot na primer lokalni hematom, ki je posledica poškodbe žile, ki jo igla povzroči na svoji poti prodiranja v tkivo. Hematom se lahko okuži, kar pomeni dodaten zaplet, zato ob večjih hematomih predpišemo antibiotik. Poškodbe živcev z iglo so skoraj nemogoče. Zlom igle v tkivu je lahko hud zaplet, ki ga je potrebno reševati z dodatnim kirurškim posegom, s katerim odstranimo odlomljen del. Anestetiki so sicer popolnoma varne raztopine in njihovi učinki v celoti izginejo že v krajšem času. Slabosti pri apliciranju anestetika so posledica vazovagalne synkope (strahu) in ne učinka lokalnega anestetika. Lep dan še naprej.


Ali se morajo boleči modrostni zobje nujno izruvati? Ali obstaja še kakšna druga rešitev?



Modrostniki se ruvajo takrat, ko za problem, ki ga povzročajo ni več druge rešitve: Kariozno uničena krona, pridružen koreninski karies, periapikalni procesi, ki jih s koreninskim zdravljenjem ne moremo sanirati, periapikalne ciste, resorpcija koreninskega dentina na sosednjih sedmicah zaradi nepravilne lege, stalno nabiraje hrane ob zobnih kronah zaradi nepravilne lege... V predelu modrostnikov se velikokrat vname obzobno tkivo, kar je posledica nabiranje ostankov hrane ob ali za zobno krono le teh. Vnetje je lahko hudo in celo povzroča povečane in boleče lokalne bezgavke, povišano telesno temperaturo in preprečuje odpiranje ust (trizmus). Če se tako vnetje ponavlja je to prav tako zadostna indikacija za ruvanje. Odstranitve dlesni ob zobnih kronah (dekapsulacije) kot pomožna rešitev, ponavadi ne zadostujejo. Zmotno je prepričanje, da izraščanje modrostnikov povzroča narivanje zob spredaj ali tesno stanje, kar je do nedavnega še veljalo kot zadosten razlog za odstranitev. Za natančno odločitev potrebujemo RTG ortopan in klinični pregled. Lep dan še naprej.


Ali je možno preprečiti gnitje zob in bolezni, ki so s tem povezane?



Gnitje zob ali zobni karies je teoretično možno preprečiti. Ključna je sprememba prehrane. Glavni vzrok nastanka kariesa je prisotnost bakterijskih hranil na zobnih površinah. Bakterije s svojim metabolizmom spremenijo kislost na skleninski površini in s tem povzročijo njeno raztapljanje ali demineralizacijo, kar pomeni začetek karioznega procesa. Hrana za bakterije so ogljikovi hidrati, kar ne velja za beljakovine in maščobe. Če bi iz prehrane izločili prehrambene elemente za bakterije, kariesa ne bi bilo. Tako eskimi ne poznajo zobne gnilobe, čeprav ne uporabljajo zobnih ščetk. Z radikalno popolno higieno, bi se prav tako dosegel enak učinek, vendar teoretično ogljikovi hidrati predstavljajo medij za rast bakterij že med samim aktom hranjenja, tako, da popolne odsotnosti bakterijskih hranil ne moremo zagotoviti. Dober tek!