Pogoj za uspešno terapijo in preventivo je uporaba rentgenskih slik. Ločimo lokalne rentgenske posnetke in pregledne posnetke ali ortopane. Uporaba digitalne rentgenologije je razbremenila paciente in terapevte, saj so doze obsevanja precej manjše v primerjavi s konvencionalno rentgenologijo. Digitalna tehnika ne potrebuje kemikalij za razvijanje kar je tudi za varovanje okolja poitivna novica.

Sodobna dentalna rentgenologija

Ali kako dobiti več ob manjši škodljivosti

Sodobne dentalne medicine si danes ne moremo predstavljati brez modernega rentgenskega slikanja zob in obzobnih tkiv. V preteklosti so se za te namene uporabljali klasični RTG aparati, pri katerih je senzor X žarkov klasični živosrebrni film, podobno kot v fotografskem aparatu. Taki posnetki so sicer zelo natančni, vendar pa razvijanje filma zahteva veliko časa, kemijske reakcije, ki pri tem potekajo, pa so človeku in okolju zelo neprijazne. Škodljivosti slikanja so za obsevanega relativno visoke v primerjavi s sodobno digitalno rentgenologijo, ki pa namesto klasičnega senzorja uporablja digitalni senzor, ki je mnogo bolj občutljiv za X žarke. Škodljivost za obsevanega je tako lahko mnogo manjša, klasičnega razvijanja posnetkov ne potrebujemo, nastanek slike na LCD monitorju pa je vprašanje parih sekund. Pacienti so lahko deležni razlage slike, saj je monitor ponavadi montiran kar na zobozdravniškem stolu. Koreninsko zdravljenje je tako zanje laže sprejemljivo saj pri odločanjih o terapiji delno sodelujejo tudi sami.







Digitalna radiografija tako uspešno nadomešča klasično, saj so terapevti začeli spoznavati prednosti njene uporabe. Ima izredno visoko ločljivost od 15 lp/mm : 20 lp/mm, saj je velikost pixla le19,5 mikrona. Na voljo so različne velikosti senzorjev, ki so kvadratne oblike in enostavni za vstavljanje v ustno votlino. Slike enostavno hranimo na diskih in jih hitro lahko prikličemo iz shrambe podatkov. Shranjevanje zahteva v primerjavi s klasično rentgenologijo izredno malo prostora. Slike si lahko terapevti med saboj izmenjujejo po internetu.



Programska oprema, ki podpira tovrstno slikanje omogoča natančna relativna merjenja, kar je ključnega pomena pri diagnostičnih in terapevtskih postopkih. Tako so ugotovili, da programi, ki temeljijo na določanju optične gostote slikanega materiala uspešno prepoznajo minimalne razlike v mineralizaciji trdih zobnih tkiv in uspešno zaznavajo začetne kariozne procese v medzobnih prostorih, torej tam, kjer jih pri kliničnih pregledih najpogosteje zgrešimo.Povečave digitalnih rentgenskih posnetkov omogočajo natačno endodonsko ali koreninsko zdravlejnje, saj je obravnava ključnih mest, ki so ponavadi očesu skrita, lažja ali pa sploh mogoča.Za uporabo rentgenskih aparatov je vsakemu terapevtu potrebno pridobiti ustrezna dovoljenje, ki jih izda  Uprava republike Slovenije za varstvo pred ionizirajočimi sevanji. Za dovoljenje je potrebno naslednje: poročilo o pregledu aparata, zdravniško spričevalo, redna dozimetrija ,tečaj varstva pred ionizirajočimi sevanji. Pacienti se o vsem pridobljenem lahko prepričajo pri izvajalcu samem. Glede na to, da med pacienti vlada zmotno prepričanje o velikih škodljivostih pri rentgenskem slikanju zob bi za primerjavo prejete škodljivosti navedel naslednje podatke, ki prikazujejo povprečne doze (torej količino škodljivosti) za:

• Panoramski posnetek zob: 0,011 mSv
• Intraoralni posnetek zoba: 0,010 mSv
• CT medenice: 10 mSv
• RTG posnetek pljuč: 0,04 mSv.

Iz naštetega sledi, da je količina in pomembnost informacij, ki jih dobimo s posameznimi slikanji zob (ki so seveda strokovno upravičena) mnogo večja, kot pa negativni učinki posnetka. Razmerje se v korist slikanja tako pomakne še mnogo bolj pri uporabi digitalnega rentgenskega aparata saj je škodljivost zaradi sevanja v primerjavi s klasičnim slikanjem približno desetkrat manjša. Sodobna RTG tako omogoča precej manjšo obremenitev za pacienta, terapevta in zaradi odsotnosti strupenih kemikalij tudi za okolje.

Viri za poglobljeno branje:

• Farman AG, Rarman TT. RVG-ui: a sensor to rival direct exposure intra oral X-ray film. Int J Comput Dent. 1999;2:183-96.


• Mouyen F et al. Presentation and physical evaluation of RVG. Oral Surg Oral Med Oral Pathol. 1998; 68: 238-42.


• Forner L et al.Digital radiology and image analysis for approximal caries diagnosis. Oper Dent. 1999;24:312-5.


• Dagenais ME, Clark BG. Receiver operating charasteristics of RVG. Oral Surg Oral Med Oral Pathol Oral Radiol Endod. 1995;79:238-45.


• Wenzel A et al.  Accuracy of caries diagnosis in digital images from chandarged  coupled device and storage phosphor systems: an in vitro study. Dentomaxillofac Radiol. 1995 ;24:250-4.


• Hayakava et al. Radiation dosage reduction in general dental practise using digital intraoral radiographic system. Bull Tokyo Dent Coll. 1997; 38:21-5.


• Pfeiffer et al. Effects of different exposure values on diagnostic accuracy of digital images. Quintesence Int. 2000; 31:257-60.


• Ledy BG et al. Interpretation of endodontics file lenghts using RVG. J Endod. 1994; 20: 542-5.


• Scarfe WC, Fana CR Jr, Farman AG. Radiographic detection of accessory/lateral canals: use of RVG and Hypaque. J Endod. 1995;21:185-90.


• Yokota ET et al. Interpretation of periapical lesions using RVG. J Endod. 1994; 20: 490-4.