Endodontija

Visoko kvalitetno endodotsko zdravljenje nam omogočajo sodobne naprave kot RVG (radio video grafija), apex lokatorji,sistemi za strojno širjenje koreninskih kanalov, sistemi za termično polnenje koreninskih kanalov, laser za obravnavo koreninskih kanalov… Rezultati zdravljenja so takoj po zdravljenju prikazani pacientov, kar nam omogoča digitalno RTG slikanje obolelih področij. Vse rengenske kontrole se vršijo v naših prostorih, kar zmanjša obremenitev pacientov, predvsem pa omogoča takojšnjo diagnozo in prikaz rezultatov zdravljenja.

Koreninsko zdravljenje

 

Koreninsko zdravljenje obsega temeljne postopke, ki omogočajo ohranitev zob, kljub napredovani zobni bolezni, ki je povzročila nepopravljivo okvaro vitalne zobne sredice (pulpe). Vzroki za takšno okvaro so različni , še vedno pa je na prvem mestu zobna gniloba. Bolezen povzroči hudo vnetje sredice, kar lahko spremlja značilna huda zobna bolečina, sredica pa pri tem odmre. Posledica dogodka je torej mrtvo tkivo znotraj trdne zobne dentinsko-skleninske komore, ki predstavlja idealno gojišče za bakterije. Pravimo, da se je razvila tako imenovana gangrena.



Na žalost bakterije ne ostanejo samo znotraj zoba, ampak se počasi selijo tudi na obzobna tkiva. Bolezensko stanje lahko ponovno spremljata bolečina in oteklina na mehkih obzobnih tkivih. Tudi v primerih, ko bolezni ne spremljajo akutni lokalni znaki, obstaja nevarnost počasnega sproščanja bakterij in njihovih strupov v kri, pri čemer se lahko pojavijo oddaljeni bolezenski znaki. Govorimo o razvoju kroničnega žarišča. Iz povedanega sledi, da je potrebno pri terapiji takega zoba mrtvo sredico odstraniti, prazen prostor, ki pri tem nastane pa zapolniti z masami, ki preprečujejo razvoj bakterij. Način terapije se tako imenuje koreninsko zdravljenje. Uspešnost imenovanega zdravljenja ni vedno popolna in je odvisna od mnogih dejavnikov, med drugim tudi od natančnosti in zmogljivosti terapevta in njegove opreme.



V zadnjih letih je razvoj tehnologije odprl nove možnosti tudi na področju endodontije, oziroma koreninskega zdravljenja. Povečevalne naprave in operacijski mikroskopi nam omogočajo boljši vpogled v pulpno komoro in tako uspešnejšo določitev mikroskopsko majhnih vstopov v koreninske kanale, kjer se skrivajo ostanki mrtvih mas. Tako znani raziskovalci opisujejo kar 70% uspešnost pri lokalizaciji najteže dostopnega koreninskega kanala na zgornih prvih kočnikih s pomočjo operacijskega mikroskopa, pri čemer pa so bili uspešni brez njegove uporabe le v slabih 20 %. Popolna odstranitev mrtvih mas je osnovni pogoj, da pacienta rešimo vztrajajočih bolečin in preprečimo pojav kasnejših težav.Za boljšo predstavo vam predstavljamo primer štirideset letne gospe, ki je prišla v našo ordinacijo z bolečinami v predelu spodnje šestice (36), ki so trajale že od prvega endodontskega zdravljenja pred dvemi leti. Navajala je trganje v predelu zoba, zob pa je bil občutljiv tudi na temperaturne dražljaje. Pri pregledu smo ugotovili, da ima zob obsežno amalgansko plombo, ki je bila nekoliko previsna v predelu dlesni, kar je povzročalo tudi stalno krvavitev pri čiščenju. Oteklin in bolečin v predelu dlesni nismo ugotovili.



RTG slika je pokazala zadostno polnitev treh koreninskih kanalov, kar je sicer običajno. Podan je bil sum na nehomogeno in porozno že obstoječo polnitev in na prisotnost četrtega kanala, ki ga pri prvi koreninski obravnavi pred dvemi leti niso našli.Odločili smo se za ponovno terapijo koreninskih kanalov. Po lokalni anesteziji smo odstranili staro plombo in ostanke starih koreninski polnitev. Kanale s pomočjo injekcijske igle spiramo s tekočinami za odstranjevanje bakterij (Na O Cl). S pomočjo povečevalnih priprav smo odkrili vhod v neodkrit četrti koreninski kanal. Zaradi krvavitve iz kanala pri obravnavi z endodontskimi iglami smo sklepali, da je bilo v kanalu še vedno prisotno živo mehko zobno tkivo, kar je bil glavni vzrok, da je bila prva terapija neuspešna. Po natačnem pregledu ostalih že obravnavanih koreninskih kanalov smo ugotovili, da so bile le te porozne. Vse kanale smo počistili, sprali z medikamenti ter vanje vnesli antibiotik v obliki paste. Zob smo začasno zaprli s steklastim cementom in polmehko plombo ter gospo ponovno naročili čez en teden.



V drugi fazi smo ponovili postopke iz prve faze, namesto vstavitve antibiotikov, pa smo v kanale vnesli pasto z visoko pH vrednostjo (Ultracal), kar pomeni, da le ta deluje neugodno na bakterije v kanalih zaradi svoje visoke bazičnosti. Gospo smo naročili na ponovni obisk čez šest tednov.

Gospa je prišla na tretji obisk sproščena in zadovoljna in se ni pritoževala zaradi bolečin na dotičnem zobu. Zob smo ponovno odprli, počistili ostanke zdravilnega koreninskega vložka, ki smo ga vstavili v drugi fazi in osušili koreninske kanale. Pregleg koreninskih kanalov s pomočjo povečeval zmanjša verjetnost, da bi v kanalu pustili ostanke vložka. Zob smo ponovno slikali z digitalnim RTG aparatom in s pomočjo v kanale uvedenih srebrnih igel natančno določili dejansko dolžino le teh. Zob smo dokončno zapolnili z plastičnimi masami in dodatno s polnilno maso (AH 26), ki natačno zatesni kanale in zmanjša možnost za ponolni razvoj bakterij. Na koncu smo natančnost polnitve kontrolirali s ponovnim RTG posnetkom, ki je pokazal natančno in homogeno polnitev.



Zob smo v naslednji fazi oskrbeli z radikularnim zatičem in kovinsko-keramično prevleko. Gospo smo čez pol leta naročili na ponovno RTG kontrolo, ki je pokazala zdravo kost v predelu vrškov zobnih korenin, kar nam je dalo končno zadovoljstvo in potrditev, da je bila terapija zares uspešna.

Z navedenim primerom smo vam hoteli pokazati način, dolgotrajnost in težavnost koreninskega zdravljenja, predvsem pa pomembnost uporabe povečeval ali operacijskih mikroskopov v sodobni stomatologiji. Po navedbah strokovne literature se s pomočjo operacijskega mikroskopa kar v 90% lahko poišče skrite vhode v koreninske kanale zgornjih prvih molarjev,ki jih je sicer terapevt brez njegove uporabe spregledal in tako v zobu pustil mrtvo tkivo in s tem vse posledice navedene v začetku prispevka. Pri vsem tem se postavlja vpraetičnosti zdravljenja brez uporabe vseh razpoložljivih sredstev za zdravljenje določenega problema in v isti sapi tudi vprašanje dejanskih stroškov tako zapletenih postopkov. Pustimo to vprašanje ljudem, ki odločajo o količini denarja, ki je vsakemu od nas namenjen za zdravljenje bolezni zob.